Ti si verz davno izgubljen in jaz ne vem, kje sem.

Nisem več tvoj refren za najino pesem.

Skrivaš svoj obraz med sence in prah,

Skrivaš moj poraz …

Ti si verz, čuden in zlagan, kot dih hladne zime.

Preživet … Prazen dan, kot najine rime.

Skrivaš svoj obraz med sence in prah,

Skrivaš moj poraz … kot da te je strah?

Dvigni pogled, preden greš stran.

Vdahni tišino, napev je končan.

Zberi pogum in me prodaj,

A ko odideš, ne glej več nazaj … Nazaj.

Ti si verz, ki imel je moč, zdaj nima pomena.

Zdaj je tih, kakor noč, brezčutna ledena.

Skrivaš svoj obraz med sence in prah,

Skrivaš moj poraz … kot da te je strah?

————————————————————————–

Veter bo ujel verze in refren v svojo dlan.

Najina pesem šla bo v pozabo.

Čas pa bo objel dneve in noči zbledelih sanj,

Vzel  jih  bo  s sabo !